APDEJT.si

Ameriški sekretar za vojsko Dan Driscoll se je v Abu Dabiju neposredno pogovarjal z ruskimi uradniki, medtem ko administracija predsednika Trumpa agresivno spodbuja prekinitev ognja v Ukrajini. Srečanja naj bi se nadaljevala.

V Abu Dabiju so potekala mirovna pogajanja o Ukrajini, kjer se je ameriški namestnik ministra za obrambo Dan Driscoll sestal z vodjo ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kirilom Budanovim in rusko delegacijo. Cilj pogovorov, ki naj bi se nadaljevali, je končati vojno Rusije proti Ukrajini. Kljub preteklim nesoglasjem naj bi Donald Trump spoznal, da je za dosego miru potrebno povečati podporo Kijevu in pritisniti na Rusijo.

Visoki uradnik ameriškega obrambnega ministrstva Dan Driscoll se je v Abu Dabiju sestal z rusko delegacijo, da bi razpravljali o mirovnem načrtu predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino. Po poročanju 'Financial Times' in 'NewsNation' je Driscoll že v ponedeljek govoril z ruskimi predstavniki, pogovori pa naj bi se nadaljevali v torek.

Rusija je zahtevala zavzetje mesta Kupjansk na vzhodu Ukrajine, vendar Kijev se zaenkrat še ni odzval. Bela hiša je zavrnila evropske pomisleke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino in ga označila za dobrega tako za Rusijo kot za Ukrajino.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da se bo postopek izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo nadaljeval še pred koncem leta. Kremelj je ponovil, da je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino. Medtem je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil šokiranost nad ruskimi napadi na Ternopil, ki so zahtevali najmanj 25 življenj. Pojavile so se informacije, da naj bi Donald Trump pritiskal na Zelenskega, da sprejme načrt za končanje vojne, ki bi od Ukrajine zahteval boleče kompromise.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi poskušal preusmeriti pozornost javnosti od krize v vladi in korupcijskega škandala z novo ofenzivo na fronti, poroča dopisnik televizije Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner. Zelenski naj bi načrtoval napad na Rusijo.

Ukrajinske specialne sile so trdile, da so s partizansko skupino uničile transportno-utovorno vozilo za taktični raketni sistem Iskander-M in radarsko postajo v ruski Kurski regiji. Ukrajinski vojaki naj bi iz mestne hiše v Pokrovsku izgnali ruske napadalce in izobesili ukrajinsko zastavo. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je situacija ukrajinskih enot v Kupjansku in Pokrovsku kritična, in pozvalo vojake k predaji.

Ruska vojska je sporočila, da je vstopila v mesto Pokrovsk, medtem ko Ukrajina trdi, da ruske sile niso v celoti nadzorovale nobenega okrožja v mestu. Velika Britanija je Ukrajini poslala dodatne rakete Storm Shadow, da bi nadaljevala z napadi na cilje znotraj Rusije. Rusija je splovila novo jedrsko podmornico, namenjeno prevozu torpedov-dronov "Poseidon", ki naj bi lahko povzročili radioaktivne cunamije. Ruske sile so v oktobru zasedle 461 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja v Donecku.

Ruski viri poročajo o kritičnem položaju ukrajinskih sil v Dimitrovu in o spopadih v Konstantinovki, kjer naj bi ruska vojska napredovala v mestno jedro. Ukrajinski viri navajajo, da ruske sile nadzorujejo med 60 in 80 % Pokrovska. Ruske oblasti tudi trdijo, da ukrajinski poveljniki preprodajajo vozila, kupljena z donacijami za vojsko, in si prisvajajo denar.

Ukrajina je izvedla obsežen napad z droni na rusko pristanišče Tuapse ob Črnem morju, pri čemer je poškodovala naftni terminal, tanker in drugo pristaniško infrastrukturo. Ukrajina napoveduje nadaljnje napade dolgega dosega na rusko energetsko infrastrukturo.

Pro-ruske hakerske skupine KillNet in Beregini so v obsežnem kibernetskem napadu vdrle v baze podatkov šestih ukrajinskih zavarovalnic in pridobile osebne podatke visokih ukrajinskih uradnikov iz kabineta Zelenskega.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odvzel ukrajinsko državljanstvo več osebam, vključno z županom Odese, Genadijem Truhanovim, zaradi suma posedovanja ruskega državljanstva. Po poročilih ukrajinskih medijev je do tega ukrepa prišlo na podlagi preiskave tajne službe SBU. Zelenski je napovedal tudi uvedbo vojaške uprave v Odesi.

Poljska je aktivirala 4. člen Severnoatlantske pogodbe po tem, ko je njeno ozračje kršilo 19 ruskih brezpilotnih letalnikov, pri čemer jih je več priletelo iz Belorusije. Rusija zanika, da bi imela dokaze, ki bi kazali na to, da so sestreljeni droni na Poljskem ruski.

Rusija je izvedla največji zračni napad na Ukrajino doslej, pri čemer je bilo poškodovano vladno poslopje v Kijevu. V napadu je umrlo najmanj pet ljudi, dva v Kijevu. Ukrajina je potrdila napade na ruska letalska oporišča, kar je vzporednica z dogajanjem s Črnomorsko floto.

V ruskem napadu z droni in raketami na Kijev sta bili ubiti dve osebi, zadeta pa je bila tudi glavna vladna zgradba. Ukrajina je odgovorila z napadom na naftovod Družba v ruski regiji Brjansk, pri čemer je povzročila obsežno škodo. Ruska vojska je uničila antene Starlink in drone ukrajinskih sil v regiji Dnjepropetrovsk. Šef ukrajinske obveščevalne službe opozarja na novo rusko mobilizacijo.

Vodja ukrajinske obveščevalne službe Kirilo Budanov je dejal, da Severna Koreja načrtuje prenos dodatnih vojakov in opreme v Rusijo. Pričakuje se, da bo v kratkem času v Rusijo prispelo okoli 6000 vojakov ter med 50 in 100 enot opreme, vključno z bojnimi tanki M2010 (Cheonma-D) in oklepnimi transporterji BTR-80, uradno za izvajanje inženirskih del. Budanov je tudi navedel, da Severna Koreja pokriva 40 % potreb ruske vojske po strelivu kalibra 122 mm in 152 mm, ter da je Rusija od Pjongjanga prejela že stotine artilerijskih sistemov, raketnih sistemov in raket.

Kirilo Budanov, vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe (GUR), je predstavil štiri možne scenarije za Ukrajino po koncu vojne z Rusijo. Med njimi sta "model Belorusije", ki je najmanj zaželen, in bolj optimistične možnosti, kot sta "model Izraela" in "model Južne Koreje". Budanov meni, da je malo verjetno, da bi se ukrajinska družba strinjala s scenariji, ki bi Ukrajino približali Belorusiji ali Gruziji.

V člankih se pojavljajo ugibanja o prihodnosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po intervjuju generala Valerija Zalužnega, v katerem je dejal, da je vojna z Rusijo v 'mrtvi točki', naj bi trajalo tri mesece, da so ga zamenjali. Ruska obveščevalna agencija SVR je razkrila, da naj bi ameriški in britanski uradniki v Alpah potekali tajne pogovore z ukrajinskimi uradniki o zamenjavi Zelenskega z Zalužnim. Poleg tega je ukrajinski protikorupcijski tožilec obtožil Zelenskega, da spodkopava neodvisne protikorupcijske institucije v državi.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Ruska obveščevalna služba SVR je sporočila, da so se ameriški in britanski uradniki tajno sestali z visokimi ukrajinskimi uradniki, med katerimi so bili Jermak, Budanov in Zalužni. Namen srečanja naj bi bil dogovor o imenovanju Zalužnega za novega ukrajinskega predsednika, kar naj bi Jermak in Budanov pozdravila. Medtem je ukrajinski predsednik Zelenski po pogovorih z evropskimi voditelji umaknil sporno spremembo zakona, ki bi neodvisnost protikorupcijskih uradov v državi, zaradi katere je na ulice stopilo več tisoč protestnikov. Ta dogajanja so sprožila razprave o boju za oblast v Ukrajini in vprašanja o legitimnosti ukrajinskega vodstva.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je nadaljevala s trditvami o tajnem sestanku v Alpah, kjer naj bi se razpravljalo o zamenjavi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. SVR je ponovno poudarila, da naj bi bil za bodočega predsednika Ukrajine dogovorjen Valerij Zalužni, vrhovni poveljnik oboroženih sil Ukrajine. Poleg Zalužnega pa so se v poročilih omenjali tudi šef kabineta predsednika Ukrajine A. Jermak in ukrajinski obveščevalni uradnik Budanov, ki naj bi bila prisotna na sestanku in 'salutirala'. Ruski viri so to označili kot 'špijunske igre' in 'podtikanje zgodbe' s strani Kremlja, medtem ko so se pojavila mnenja, da je Zelenski 'končal svojo vlogo' in 'mora zdaj zapustiti oder'.

Ukrajina opozarja na ambiciozen ruski naložbeni načrt v višini 950 milijard evrov do leta 2036, ki naj bi bil najobsežnejši obrambni program po razpadu Sovjetske zveze. Hkrati je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal zakon, ki dovoljuje zvezni službi varnosti (FSB) delovanje lastnih preiskovalnih zapor. S tem je prekinjen skoraj dvajsetletni monopol ministrstva za pravosodje nad upravljanjem pripornikov.

Glavni ukrajinski obveščevalec je opozoril, da Rusija izvaja svoj najdražji in najmasovnejši vojaški program doslej. Kot del tega načrta naj bi Rusija že ustanovila dve novi vojaški oblasti, Moskovsko in Leningradsko, ter načrtuje dodatne divizije in enote. Po besedah šefa ukrajinske vojaške obveščevalne službe naj bi ti ukrepi dolgoročno bistveno okrepili rusko vojaško moč, zaradi česar bo ruska vojska močnejša kot kdajkoli.

Protesti proti ukrajinskemu protikorupcijskemu zakonu, ki omejuje pooblastila protikorupcijskih agencij, so se razširili po vsej Ukrajini, pri čemer so se v Kijevu in drugih mestih zbrali na tisoče demonstrantov. Predsednik Zelenski je obljubil, da bo v dveh tednih predstavljen skupen načrt delovanja pravosodnih in protikorupcijskih institucij. Kirilo Budanov, vodja ukrajinske obveščevalne službe, je opozoril, da notranji boji oslabijo države, kar je nakazovalo na resnost situacije.

Ukrajinska obveščevalna služba je razkrila, da Rusija načrtuje vložiti približno 1,1 bilijona dolarjev (943 milijard evrov) v program prezbrojevanja do leta 2036. Vodja Glavne obveščevalne uprave Ukrajinskega obrambnega ministrstva (HUR) Kirilo Budanov je opozoril, da bi to lahko bil največji program oboroževanja po razpadu Sovjetske zveze.

Latvija je Ukrajini dostavila novo pošiljko 1.300 dronov. Medtem so ukrajinske obrambne sile uničile ruske izvidniške drone tipa Zala, Supercam in Orlan, ki jih Rusija intenzivno uporablja za prepoznavanje premikov in lokacij kritične infrastrukture. Ukrajinsko ministrstvo za energijo je poudarilo, da je zaščita pred množično uporabo brezpilotnih letal s strani Rusije trenutno glavni izziv v energetskem sektorju.

Rusija je ponoči 22. julija izvedla množičen napad na plinsko infrastrukturo Naftogaza, kar je povzročilo uničenje objektov. Ukrajina je razkrila, da Rusija uporablja drone za do 90 % napadov na energetske objekte v letu 2025 in da ima vsaj 13 lokacij za izstrelitev dronov Shahed. Ukrajinska delegacija, ki jo je vodil nekdanji obrambni minister Umerov, se je pogajala z Rusijo o izpustitvi ujetnikov in vrnitvi ugrabljenih otrok. Spomnili so tudi na nerazdelitev črnomorske flote po sporazumu iz leta 1997, kjer je Ukrajina prejela le 18,3 % ladij, Rusija pa 81,7 %.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi večkrat poskušal razrešiti načelnika vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova, vendar naj bi bil pri tem neuspešen zaradi pritiska Združenih držav Amerike. The Spectator, ki se sklicuje na neimenovanega evropskega diplomata, poroča, da so ZDA nasprotovale razrešitvi Budanova. Časnik navaja, da naj bi Zelenski poskušal Budanova odstraniti z mesta zaradi njegovega vpliva.